12. julij je zame poseben datum iz večih razlogov.

En je ta, da sem pred točno enim letom potrdila ponudbo za vpis na sanjski študijski program na Danskem…

Verjetno že veš, da se je to poglavje predčasno zaključilo (objavo si lahko prebereš tukaj), pa vendar, danski navdih je ostal z mano!

V šestih mesecih življenja v danski prestolnici sem opazila neke posebnosti, ki so mi v navdih še danes. Nekaj tega navdiha želim deliti tudi s tabo - morda “naleze” tudi tebe.

Pa začnimo!

VELIKO STEKLA

Kar me je navdušilo že med samim iskanjem stanovanja v Kopenhagnu, so velikaaa okna. No, ne povsod - predvsem v novejših soseskah. Moja soba, na primer, je imela eno celo steno narejeno iz oken od tal do stropa. Takšni prostori so po mojem mnenju stokrat bolj prijetni za bivanje, saj so svetli in delujejo še večji kot so v resnici. In sploh niso mrzli, kot bi si morda predstavljali - pozimi sem redko ogrevala sobo.

Dancev ne moti, če jih med kosilom skozi okna opazujejo sosedje ali mimoidoči - veliko je tudi pritličnih stanovanj, s celimi stenami iz oken, ki gledajo na pločnik. Opazila sem tudi, da pogosto ne uporabljajo zaves, kaj šele rolet. Tako lahko med sprehodom opazuješ okusno opremljena stanovanja - tako lepih, svetlih stanovanj nisem videla še nikjer. Res imajo občutek za lepo.

Ni stenskih luči

No, skoraj ni. Moje stanovanje in veliko stanovanj, v katerih sem bila, ni imelo stenskih luči; z izjemo kopalnice. Ko sem prišla, sem si zato takoj v sobo znosila več talnih, stoječih svetilk, da mi slučajno ne bi bilo pretemno. No, izkazalo se je, da nikoli nisem uporabila vseh, ker sem se preprosto prepustila danskemu načinu. Navsezadnje ima uporaba šibkejših luči smisel - zvečer, ko je tema in pa zjutraj, ko se zbudiš, organizmu ne paše močna svetloba. Nežne luči so mi pomagale pri prehodu iz delovnega dne v sproščen večer in dober spanec.

Ko sem prišla v Slovenijo, se mi je zdelo, da me je zvečer obiskala vesoljska ladja - tako zelo močnejše luči imamo tukaj. Seveda, za kakšna natančna dela zvečer je močnejša svetloba tudi potrebna. Ampak zagotovo ne vsak večer…

KOLESARJENJE

Ahhh, kolesarjenje na Danskem je ena res prijetna izkušnja. Kolesarske steze so dovolj široke za prehitevanje, ponavadi so zgrajene v enem nivoju nižje kot pločniki za pešce (zato redko prihaja do mešanja) in kultura nakazovanja spremembe smeri vožnje je zelo dobro razvita (sporočijo tudi, če se mislijo ustaviti, za zavijanje v levo pa samo dvignejo levo roko, da slučajno kolesarja, ki morda prehiteva, ne sklatijo s kolesa z iztegnjeno roko). Glede na moje izkušnje se zelo lepo vključujejo v celoten promet - spoštujejo pešce, njih pa vozila. Ko se npr. avtobus ustavi na postaji, ki je ob kolesarski stezi, se vsi kolesarji ustavijo, da lahko pešci varno prečkajo stezo do pločnika.

Ne vem, ali sem kje naletela na pločnik za kolesarje, ki mu na prehodu skozi križišče ne bi sledila udobna klančina.

Navdušila me je tudi predanost Dancev kolesarjenju v vseh vremenskih razmerah - ne glede na okoliščine so vedno našli način. Pred vsako poslovno stavbo si lahko čez teden vedno opazil množice parkiranih koles. Tudi ljudje v finih oblačilih se nemalokrat znajdejo na kolesu. Zakon!

‘SLABO’ VREME - PA KAJ!

Ko smo že ravno pri kolesarjenju - moji sošolci so ostali zvesti kolesarjenju tudi v najhujših razmerah - ko je bilo mrzlo, so si nadeli debele rokavice in dolg šal, ko je deževalo, so si oblekli dvodelno palerino, ko je snežilo, so čez mostičke peljali bolj previdno (in včasih padli), in ko je zelo močno pihalo, so se od doma odpravili nekaj minut prej. In problem je bil rešen!

Redko kateri študent ima avto, s katerim bi se lahko peljal po dnevnih opravkih.

Tudi pozimi, ko je do devetih zjutraj še tema, se tamkajšnji prebivalci ne dajo - že okoli šestih zjutraj najbolj zagreti tekači preletavajo ulice, ne glede na to, ali je dež, ali jasno nebo. Dežniki skoraj ne obstajajo - namesto njih si oblečejo palerine in dežne škornje, s katerimi lahko uživajo v dnevu, kot če bi na nebu sijalo sonce. No, sonček ima poseben čar v Kopenhagnu - na sončne dni se zdi, kot da celo mesto stopi na ulice in samo srka sončne žarke. Posebno veselje je čutiti v zraku - zelo cenijo lepo vreme in ga izkoristijo kar se le da.

MEDNARODNO OKOLJE

Zelo lepo me je presenetila kulturna in narodnostna raznolikost - na vsakem koraku se sliši kakšen drug tuj jezik, predvsem angleščina, ki jo lokalci res obvladajo. To, da v trgovini naročaš hrano v angleščini, je nekaj povsem normalnega. Študijskih programov v anglčeščini je ogromno, zato je tukaj veliko tujih študentov, pa tudi delavcev, ki so se odločili ostati. Zelo mi je všeč, da so Danci odprti do tega, da se z veseljem prilagodijo in cel čas dela na faksu govorijo v angleščini.

Še več dodatnega mednarodnega občutka pa dobiš, če si deliš stanovanje še s kom - v mojem primeru je bilo to z Venezuelko, Poljakinjo in Čehom. Spoznavanje ljudi iz različnih delov sveta je zame tisti čar študiranja in življenja v Kopenhagnu.

Zelo rada sem tudi hodila plezat v plezalni center, kjer so te že takoj pozdravili v angleščini, saj so bili obiskovalci iz tako različnih koncev sveta.

ARHITEKTURA

Bom kratka - tako lepe arhitekture (novejši del) do sedaj še nisem videla in doživela nikjer. Ta moderni pridih z zelenjem in morjem mi je nekaj najboljšega.

Za ljubitelje starejše arhitekture se tudi najde marsikaj zanimivega - v centru mesta in nekaterih drugih predelih.

EKO & ORGANSKO

V trgovinah se na policah šibi ekološko pridelanih izdelkov - od sadja, zelenjave, danskih gob (njami), do kruha in drugih izdelkov, ki vsebujejo več sestavin. Večino stvari, ki si jih zaželiš, lahko dobiš ekoloških (po njihovo “økologisk”), in če malo bolj pobrskaš, tudi cene niso toliko višje kot drugi izdelki. V eni trgovini so imeli celo en dan v tednu, ko je bilo 20% popusta na vse ekološke izdelke, kar je veliko ljudi izkoristilo.

Zavedanje glede posledic, ki jih imajo različne kmetijske prakse, bi rekla, da je tam višje. No, prostora za izboljšave je tudi tam še precej, pa vendar, sem vesela, ko vidim, da se dogajajo spremembe v svetu.

ZIMSKO KOPANJE

Januarja, med plezanjem, sem slučajno slišala pogovor med obiskovalko in zaposlenim, ki je šel nekako takole:

Ali se hodite kaj kopat v morje?

- Mah, bolj redko, moram spet začeti…

Aha… Jaz sem se danes kopala že 214. dan zapored. Meni je super!

…

Takrat je imela voda 4°C. In gospa, ki je imela kakšnih 40 let, je bila videti res fit in zdrava.

Tudi jaz sem poskusila zimsko kopanje - na začetku, ko vstopiš v vodo, imaš občutek, da bo telo utrpnilo, ampak čez par sekund…imaš še vedno ta občutek haha. No, ko sem prišla ven (po 30s ali 1min), me je v trenutku oblil val sveže, tople energije, ki me je potem spremljala čez cel dan. Ponovila sem še parkrat, ni pa mi uspelo razviti dnevne rutine kopanja. Če bi imela še malo več časa, bi si jo verjetno prisvojila - občutki po kopanju so res izvrstni.

Kljub temu, da se veliko govori o tej dejavnosti, sem v najhladnejših zimskih dneh ponavadi bila ena od največ treh kopalcev; ponavadi kar sama. Se mi zdi, da je bolj popularna kombinacija savne in kopanja… Imajo namreč “winter bathing clubs”, v katere se lahko včlaniš in kjer skupinsko plavajo in se savnajo. Po kanalih plavajo tudi potujoče savne…

V času študija smo imeli ekipo kopalcev - pred začetkom pouka se je skupina zbrala ob morskem kanalu pred stavbo, šla na hitro osvežitev in potem polna energije za dan nadaljevala z obveznostmi tistega dne. Zakon ideja. :D

Najti mesto za plavanje je v tem mestu res enostavno - morski kanali so vsenaokoli, pomolčki z lestvami, ki vodijo do vode pa so tudi na vsakem vogalu. Treba je biti previden le toliko, da se ne kopaš v času neviht - takrat kvaliteta vode ni OK, na kar opozarjajo tudi zastavice po mestu.

RECIKLIRNI OTOKI

To pa je izum! Prva stvar, ki sem jo doživela na Danskem in še vedno med top navdihi. Vsaka soseska ima reciklirni otok (ograjen ali pa neograjen prostor sredi soseske, ob cesti), v katerem se skriva marsikaj - običajni reciklirni zabojniki, zabojniki za odpadno olje, kovine, baterije, neuporabne kosovne odpadke in pa najbolj fascinantno - “samopostrežni del” - na našem otoku je bilo to:

• police s knjigami, revijami, vodiči…

• območje uporabnega kosovnega materiala - še delujoči pralni stroji, pečice, hladilniki, stoli, mize, stojalo za perilo…

• območje keramike in kuhinjskih pripomočkov - pribor, skodelice, seti nepoškodovanih krožnikov…

• območje polno stvari, ki ti morda pridejo prav - čelada, kitara, tepih, monstera, kolo, veslo, oblačila, multipraktik…

Meni se je zdela ideja vrhunska in nadvse uporabna - dnevno so na otok prihajale nove, uporabne stvari in dnevno so jih ljudje nosili v svoje domove. Naše stanovanje je bilo v večini opremljeno s stvarmi iz tega otoka, oz. s pomočjo skupine, ki jo bom opisala v nadaljevanju. Takšni otoki na novo vseljenim omogočajo, da večji del opreme dobijo zastonj, v zameno pa opremi nudijo nov dom in ji tako podaljšajo življenjsko dobo. In verjetno za temi lastniki sledi še vsaj en lastnik.

FREE YOUR STUFF COPENHAGEN

To je ime Facebook skupine z več kot 80 000 člani, namenjena tistim, ki bi se radi znebili lastnine in tistim, ki kaj potrebujejo. Dnevno se zvrsti več kot 50 objav, kot na primer: “Podarjam kavč v Norrebro-ju (lokacija). Je v odličnem stanju, zato bi bilo super, da bi ga vzel kdo, ki ga bo imel še več let. Prevzem pred soboto, oz. čimprej.”

Pod tako objavo se ponavadi v treh minutah zvrsti že vsaj pet komentarjev oseb, ki si stvar želijo - kdor prvi pride, prvi melje. Jaz sem enkrat napisala, da iščem kolo in ga tudi dobila (za kar moraš imeti res veliko sreče).

Drugače pa se podarjajo skoraj vse stvari, ki si jih lahko predstavljaš. Objavljajo se tudi kosi, ki jih kdo najde na reciklirnih otokih. Nekaj takšnega (tako aktivnega, ne izkoriščenega za ne-prave namene) bi bilo super imeti v Sloveniji.

SU - štipendija za študente

Še ena super zadeva, ki je jaz nisem izkoristila, so pa jo moji sošolci, ki so, za razliko od mene, ostali na Danskem. Danska namreč nudi “SU” (Statens Uddannelsesstøtte) štipendijo vsem študentom z evropskim državljanstvom, ki študirajo na Danskem. Pogoj? Poleg študiranja moraš delati vsaj 12h/teden. Ko izpolnjuješ te pogoje, lahko prejmeš SU - približno 750€/mesec + denar, ki ga zaslužiš za delo, ki je lahko karkoli. ker plače na danskem niso nizke, je mesečni zaslužek več kot dovolj za prijetno življenje. No, če te ne moti, da med vikendi delaš in da po faksu nadaljuješ dan še v službi.

Dancem je še malo lažje - štipendijo dobivajo brez da bi jim bilo treba delat. Ne glede na to pa veliko danskih sošolcev vseeno dela med študijem, saj jih večina že živi na svojem.

*študij na Danskem je za mlade iz EU brezplačen

SKUPNOSTI

Poleg online skupnosti, ki so ustvarjene preko raznih FB in podobnih skupin, imajo posamezne soseske tudi svoje prostore za druženja. To je na primer majhna lesena hiška na dvorišču, steklena stavba ob morskem kanalu, piknik prostor za blokom, ali pa skupni rastlinjak s paradižniki in zelišči. Večkrat sem že videla kakšne mini lokalne dogodke, polne prijetnega vzdušja. Obstajajo tudi prostori (npr. Folkehuset Absalon), kjer imajo vsi, ki ga obiščejo v času večerje, skupno večerjo za eno zelo dolgo mizo. Kljub rahli zadržanosti, se mi zdi, da znajo ustvarjati skupnosti.

ŠTUDIJ NA DANSKEM

Za konec pa še razlog, zakaj sem sploh odšla na Dansko - takšnih študijskih programov preprosto ni v Sloveniji. Skupinsko delo, “problem-based learning”, sproščeno vzdušje in še marsikaj drugega je naredilo moje dni na fakulteti res navdihujoče. Naučila sem se veliko - za življenje.

Ker verjamem, da so spremembe mogoče tudi tukaj, pripravljam objavo o moji izkušnji s študijem na Danskem - v navdih in kot vpogled izza meja tega, kar nam je poznano.

ČE ŽELIŠ NAVDIH USTVARJEN POVSEM ZATE, TI PREOSTANE LE ENO

-> obiskati to čudovito prestolnico. ;)

Se kmalu SPET oglasim (tokrat to ni šala haha).

<3,

Alenka