Zadnji jesenski izlet in nabiranje gob
Dobrodošel/-a nazaj!
En kratek update: Še sem v Kopenhagnu, še vedno študiram (delam na projektih, pišem izpite…), uživam v družbi novih prijateljev, športnih aktivnostih in še zmeraj sem navdušena nad lepoto okolice. Le nekoliko pogrešam pravo naravo - tisto s prostranimi gozdovi, visokimi nadmorskimi višinami in snegom. Pa vendar - kakšnih 40 minut stran od doma se nahaja nekoliko večji gozdiček, kjer obstaja visoka verjetnost, da v oktobru najdeš kakšne užitne gobice. In prav iz tega razloga sem se neko poznooktobrsko soboto odločila, da odpotujem na jug mesta in obiščem ta obmorski gozd, v upanju, da najdem kakšne jurčke. Sem bila uspešna? Preveri v spodnjih odstavkih. ;)
No, še preden prekolesarim zgornjo pot, pa moram kot biologinja deliti s tabo en prizor, ki sem ga doživela to jesen. Ja, res je, na slikah so meduze, ampak ne čisto običajne - gre za meduzo imenovano “levja griva”, katere telo ima lahko premer tudi dva metra in pol! Lovke največjega najdenega primerka so merile kar 37 metrov. Tehtajo lahko tudi 300 kilogramov. Tako veliki predstavniki so lahko za človeka smrtno nevarni, medtem ko je stik z majhnimi primerki (na sliki) le rahlo neprijeten.
Slike so nastale skozi okno moje sobe, saj sta dva primerka zašla v morski kanal pod našim apartmajem. Fascinantna bitja, kajne?
No, pa se vrnimo nazaj k izletu…
Kar precej zgodaj sem se odpravila na pot, ki se skoraj do konca vije tik ob morju.
V mislih sem imela lahkotno kolesarjenje, s čudovitim pogledom in toplim sončkom.
No, ni bilo čisto tako.
Ravno ta dan je po tej poti potekal lokalni maraton - tekači so množično tekli mimo mene - v nasprotno smer, saj so za razliko od mene verjetno izbrali tako smer, da bo veter pihal njim v hrbet…meni pa…no…direktno v obraz. Počutila sem se podobno kot hrček, ki teka na mestu.
Zato sem naredila kar nekaj pavzic, ter posnela nekaj celofigurnih portretov morskih ptic. Večina nam je poznanih…
…z izjemo te lepotice:
To vrsto rac sem videla prvič - mislim, da se ji reče navadna žvižgavka.
Ob tej poti sem prvič zavohala morje, saj ga je veter dobro spenil.
Seveda se na koncu vedno vse razvije tako kot je treba - po opravljeni jutranji telovadbi sem se ustavila ob razgledni hiški in z navdušenjem opazovala valovito morje ter lokalne družine, ki so šle na sprehod pred kosilom.
Ko sem že mislila, da je to največja lepota, kar obstaja na tem koncu, sem se za boljši razgled povzpela na majhen hribček in zagledala tole:
Gre za nekakšen morski zatok, poln življenja.
Opaziš rokavico?
Č U D O V I T O
Par sekund po tem, ko sem zaključila s fotografiranjem, se je sonce skrilo za večji del dneva. Sreča je bila spet na moji strani!
Najdeš vodo na zgornji fotografiji? :P
Brezov gozd na obzorju!
Moj cilj pa je bil sprehod po mešanem gozdu (listavci + smreke). No, kmalu po prihodu do gozda sem ugotovila, da iglavci, ki rastejo tam, pravzaprav niso smreke, temveč jelke. Ups…morda je bil to razlog, zakaj po enournem iskanju nisem našla nobene meni poznane užitne gobe… Nič, naslednje leto bom morala obiskati kakšen drug gozd…
Seveda pa se bom še kdaj z veseljem vrnila v te kraje, ker me je mogočnost teh hrastov res prijetno presentila. Tukaj imajo kar pogosto navado zabetonirati glavne gozdne potke… Na tem koncu je bila še ena zanimivost - za grmovjem na desni strai je vzporedno z glavno potjo potekala še ena, ne-betonska pot, ki je namenjena konjem, s katerimi se tukajšnji prebivalci radi sprehajajo čez celoten gozd, ob plaži in čez številne travnike.
Oh, te jesenske barve. <3 Za nazaj sem izbrala drugo pot - čez travnike, ob brezovem gozdu, kjer sem, med vožnjo, celo našla eno skoraj pojedeno, vendar okusno gobo. :D
Na poti pa me je presenetil še ta gospodič:
Počasi se je med travo sprehajal čudovit fazan.
…in tako se je pred nekaj tedni skoraj zaključil moj izlet. Še malo pa bo december - moj najljubši del leta. Se že veselim!
Pred kratkim sem objavila drugo epizodo podcasta OLELI - si ga že poslušal/-a? Če te zanima kaj več o mojih pripravah na študij v tujini, ali pa samo želiš slišati veliko veselja na kupu, jo lahko poslušaš tukaj.
Te zanima kaj specifičnega iz mojega življenja na Danskem, ali pa mi želiš kaj sporočiti? Vesela bom tvojega sporočila!
Jaz se trudim uresničevati svoje majhne, dnevne želje.
Pa ti?
En krasen dan ti želim,