Z Majo sva se v tednu njenega bivanja na Islandiji udeležili še dveh enodnevnih izletov - to sta dve izmed bolj popularnih ekskurzij na Islandiji: “Golden Circle (6h)” in “South Coast & Jökulsárlón Glacier Lagoon (14h)”.
Predstavila ti ju bom kar skupaj.
Uživaj ;)
Dan smo začeli precej klavrno - deževalo je že v Reykjaviku, na poti pa se vreme tudi ni izboljšalo. Kljub temu, da dež ni močen, si hitro moker / premočen (v mojem primeru) - sploh zato, ker se ti zdi, da skoraj ne dežuje.
Zaradi teh razmer sem fotoaparat pustila v avtobusu in poskusila s telefonom narediti vsaj kakšno uporabno fotografijo.
Če dobro pogledaš, vidiš pod leseno ograjeno potjo kar globok jarek, ki ga leta 2011 še ni bilo. Menda naj bi ob enem izmed potresov pred desetimi leti prišlo do premikov skal pod površjem, kar je ustvarilo prazen prostor pod potko. Zaradi varnosti so malo po našem obisku leta 2011 odkopali cel del poti in nad svežim jarkom uredili novo pot.
Prej pa je izgledalo takole:
Eden bolj znamenitih slapov na Islandiji, ki se nahaja v 70 m globokem kanjonu reke Hvítá.
GULL = zlato
FOSS = slap
Mislim, da je sedmi najvišji slap na Islandiji.
Na dež sem kasneje začela gledati precej bolj pozitivno, saj sem ugotovila, da sem brez fotoaparata bila še bolj “tu in zdaj” - uživala sem čisto vsak trenutek, ko sem občudovala to neverjetno moč narave. Tudi oči so včasih dobra kamera!
Reka Hvítá, ki prihaja od ledenika Langjökull, je priljubljena za raftanje; z Elding-om (podjetjem, kjer sem bila na praksi) smo se ga udeležili v okviru druženja ob zaključku sezone.
To je bila najbolj grozna izkušnja na Islandiji: ledeno mrzla voda (5°C), nič rokavic, neopren brez rokavov in premočenost ob skoku iz 6 m visokega klifa. Tako močno me je zeblo, da se mi je začela tresti čeljust. Poleg tega sem “padla” v vodo pod čoln…
V glavnem - doživetje, ki ga ne priporočam nikomur.
Na srečo zadnja postaja tega dne je bilo območje z veliko geotermalno aktivnostjo, poimenovano po enem izmed gejzirjev - Geysir. Si vedel/-a, da od tod izhaja beseda gejzir (geysir = hot spring) v številnih jezikih ?
Kljub številnim opozorilom: “Don’t test temperature with your hands, it will burn”, se številni obiskovalci ne morejo upreti skušnjavi ter poskusijo. In preživijo brez posledic!
Ta dan smo imeli nekoliko več sreče z vremenom. No, vsaj začelo se je tako…
SKÓGUR = gozd
Prvi na tapeti je bil eden bolj fotogeničnih slapov na Islandiji, ki ga fotografi nemalokrat uporabijo za fotografiranje aurore.
Ko sem bila tukaj pred osmimi leti, smo lahko z družino posneli fotografije, na katerih smo bili le mi in slap.
Danes pa…si lahko sam pred slapom le, če si pripravljen iti tako blizu, da te slap zmoči.
Ja, turistični obisk Islandije se je v tem času povečal za skoraj 4x. Le slap je še vedno enak.
Naslednja postaja je bila 3 v 1: ogled črno-peščene plaže, mesteca Vík in odmor za kosilo.
Mestece ni bilo nič posebnega (po tem, ko si na Islandiji že dva meseca). Kar sem izvedela novega je to, da so cerkve vedno gradili na najvarnejšem delu mesta - to pomeni, da so najprimernejše mesto kot zatočišče v primeru nevarnosti.
Glavni cilj dneva je bila ta ledeniška laguna. Do sem smo se vozili kakšnih 7 h, a je bilo vredno - zakaj? Zaradi plavajočega ledu.
Tako je - že samo prisotnost tega 1000 let starega ledu, ki se je odlomil od ledenika in v sebi hrani vulkanski pepel je dovolj, da doseže tisti wow učinek.
In še deževati je nehalo…za…10 minut.
Islandci pravijo:
If you don’t like the weather - wait five minutes.
If you don’t like the landscape - drive few kilometers away.
In še kako drži!
Zdaj, ko gledam vse te fotografije v domači sobi, ne morem verjeti, da sem doživela vse to pred osemnajstimi dnevi. Res sem se trudila, ampak očitno je bila ura in pol čisto premalo časa zame, da bi zares doživela celotno okolico v vsej njeni veličini in si jo vtisnila globoko v spomin.
Zagotovo še pridem…
Po deževni postojanki smo se za tolažilno nagrado ustavili na bonus lokaciji s panoramskim razgledom na mogočne ledenike.
V bližini je tudi most, ki ga je leta 1996 odplaknila poplava s cunamijem.
Reka Seljalandsá, ki pada čez 60 m visoke skale izhaja iz ledenika Eyjafjallajökull, pod katerim drema vulkan, ki je leta 2010 ob izbruhu povzročil številne nevšečnosti v letalskem prometu.
Vedeli sva, da je ta slap še na sporedu za tisti dan, ampak nama ni in ni bilo jasno, kako bomo lahko opazovali slap v tako poznih urah, ko bo že tema. So pozabili nanj?
In tako se je končala moja/najina zadnja sreda na Islandiji - med vožnjo do Reykjavika sva z Majo čakali na polarni sij. Na žalost zamanj…
En razlog več, da se še kdaj oglasi v tej čarobni deželi - tako kot se bom zagotovo tudi jaz.
Aurora se je poslovila od mene na moj zadnji večer na Islandiji. Bila je najlepša do tedaj - kmalu delim s tabo še čisto zadnjo objavo. ;)