Nadaljevanje…

No, tisti raziskovalki je ime Sabrina in je “research coordinator” pri družinskem “Whale Watching” podjetju, ki sem se mu pridružila pred dvema tednoma. Moja glavna naloga tu je foto-identifikacija morskih sesalcev.

Moj “whale watching” skozi čas: NAJDEŠ 2 RAZLIKI?

2011 (Húsavík, ISL) vs 2019 (Reykjavik, ISL)

#1: Na levi fotografiji nosim rešilni jopič, na desni pa mi ga ni več treba (12+)

#2: LG telefon je nadomestil nov fotoaparat :D

Ker se v Elding W. W. ukvarjajo s turističnimi vodenji, je tudi moje delo povezano z njimi; fotografije pridobivam na obiskih dnevnih tri urnih tur na morju - vsakega opaženega osebka fotografiram iz čim večih kotov, hkrati s preprosto aplikacijo na tablici beležim njihovo lokacijo, vedenje in podobno.

*če te zanima, kaj opazimo dnevno, na šestih turah, lahko spremljaš naš “Whale diary” na naslovu: https://elding.is/whale-diary

Za razlikovanje med posamezniki so pomembne kakršne koli poškodbe in znamenja po telesu in videz hrbtne ter repne plavuti (glavni razlikovalni deli telesa se od vrste do vrste razlikujejo).

Fotografije nato uredim tako, da so posamezni deli kar se le da vidni in jih nato primerjam s katalogom že prepoznanih osebkov. Teh je na primer pri kitu grbavcu več kot 400; populacija se spreminja in imamo redne nove obiske.

Pred kratkim je v zaliv prišel nov osebek kita grbavca, kar je super novica, ki nam med drugim sporoča, da je zaliv Faxaflói še vedno prijetno okolje za nove obiskovalce.

Beleženje vseh teh podatkov tu poteka že dolgo, zato je možnosti za raziskovanje kar veliko. Kolegica iz Nizozemske na primer, zdaj s pomočjo dobljenih podatkov o eni vrsti kita (“Minke whale”) piše svojo magistrsko nalogo. Moram priznati, da je izbrala kar dobro destinacijo. Da ne omenjam, da je pred tem študirala eno leto v Avstraliji in tam tudi delala na terenu. In ni edina tukaj - je le ena od kopice drugih biologov iz vseh koncev Evrope in sveta - vsak s svojo navdihujočo zgodbo o svoji življenjski poti.

Vsi so tako umirjeni, dobrovoljni, prijazni in odprti, da sem prva dva dneva močno dvomila v resničnost sveta okoli mene.

jezik za izziv - ISLANDŠČINA

Kmalu po mojem prihodu je prišel do mene eden od kapitanov, mi dal roko in začel govoriti v islandščini. To mi je bilo čudno, ker je tako govoril kljub temu, da je vedel, da nisem od tu. Zdelo se mi je, da je povedal en stavek in ko je končal, sem se začela smejati, ker nisem razumela niti besede. Nato me je pogledal. In čisto resno rekel:

“That was my name.”

-Ups.

Pri vseh zaposlenih mi je najbolj všeč to, da se ne omejujejo glede delovnih mest. V njihovi družbi kar naenkrat vsaka želja in ideja postane resnična možnost in priložnost, kar mi je neskončno všeč.

Zgodba ene izmed vodičk me je še posebej navdušila:

Že od nekdaj si želi postati trenerka morskih sesalcev, zato je opravila že nekaj tečajev za njihovo celostno treniranje, poleg tega pa trenutno zaključuje s študijem psihologije. Njena velika želja je tudi, da bi lahko kaj takega počela v njeni državi. Ko je nekaj časa nazaj prišla novica, da prihajata dve belugi na Islandijo, so se ji zasvetile oči, hkrati pa je šla nemudoma v akcijo. “This is my job. If I don't get it…”, mi je živo pripovedovala zgodbo. Govorila je z vsemi kontaktnimi osebami, kar je bilo mogoče, se udeležila večih razgovorov in sedaj… zdaj še nekaj tednov dela pri nas, po tem se pa seli na otoček na jugu Islandije, kjer je Beluga Whale Sanctuary. Tam bo njuna trenerka. Spoznala ju je že, zdaj pa jo le še slab mesec loči do uresničitve njene največje želje.

In ne želim povedati le tega, da je odličnih priložnosti na področju morske biologije dovolj za vsakogar, ki si je želi, ampak se mi zdi predvsem pomembno sporočilo, da:

V življenju ne dobiš vsega kar si želiš; dobiš pa to, kar pričakuješ.

Se vidimo kmalu - prihaja nekaj precej bolj fotografsko zapolnjenih turističnih & bioloških objav, ki so pravzaprav moje najljubše ;)

• Alenka