CopenHill sem odkrila že par let nazaj, ko sem se se premikala po Google zemljevidu med raziskovanjem skandinavskih prestolnic - takoj me je navdušil s svojo inovativnostjo - za kaj podobnega še nisem slišala. No, slišala sem že za veliko idej, ampak to, da nekdo uspe kaj takega uresničiti, pa se mi je zdelo nadvse impresivno.

Prav inovacije kot je ta, so me še bolj navdušile nad dansko prestolnico - v 2021 sem bila nato sprejeta na študij v Kopenhagnu in danske pustolovščine so se začele. CopenHill je bil seveda na prvem mestu znamenitosti, ki sem jih želela obiskati. Prilepila sem ga celo na moj “vision board” za leto 2021, še preden sem sploh poslala prošnjo za študij na Danskem.

Kaj sploh je CopenHill, pa povem v nadeljavanju…

Septembra 2021 se mi je želja uresničila - občutek, ko se pred tvojimi očmi izriše prizor, o katerem si sanjal več let, je res čudovit! Žal pa takrat nisem mogla na streho, saj se je ravno tisti dan tam odvijal privatni dogodek. Naslednjič sem CopenHill obiskala januarja 2022, po zadnjem izpitu, na enega izmed redkih sončnih dni v tem delu leta. Je namreč kar daleč od mojega stanovanja…

Nahaja se na severnem, industrijskem koncu otoka Amager. Od mojega stanovanja je oddaljen približno 30 min vožnje s kolesom - zadnjih nekaj 100m pot vodi skozi zelo miren in zelen del mesta.

CopenHill

Torej, kaj sploh je CopenHill?

V nekem intervjuju je nekdo povedal, da zna biti to prva sežigalnica odpadkov, ki si jo prebivalci zares želijo imeti blizu svojih bivališč. Pred izgradnjo so vsi govorili, da prihaja smučarska steza in ne sežigalnica. Gre za futuristično sežigalnico komunalnih odpadkov, ki ima na strehi in fasadi rekreacijske površine, ki nudijo številne aktivnosti za obiskovalce vseh starosti.

izposojena fotka od: skyscrapercenter.com

Po mojem mnenju je zasluženo osvojila naziv “World Building of the Year 2021”.

Elektrarna se je odprla 2017 pod imenom Amager Ressource Center, dve leti kasneje pa so odprli še rekreacijske površine, ki letno privabijo več 100 000 obiskovalcev.

DIZAJN

Idejno zasnovo je pripravilo dansko arhitekturno podjetje Bjarke Ingels Group (BIG). Ideja je požela številne pohvale - Times Magazine jo je uvrstil med 50 najbolj inovativnih idej tistega leta, model pa je bil razstavljen tudi v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku.

CopenHill oz. Amager Bakke je ovit v aluminijaste opeke (1,2 x 3,3 m), ki naj bi jih sčasoma ozelenili.

V notranjosti je tudi 10 nadstropij administrativnih prostorov in velik izobraževalni center namenjen akademskim obiskom, delavnicam in konferencam v povezavi s trajnostjo.

Plezalna stena

Leta 2020 so dodali še plezalno steno, ki je eden izmed glavnih razlogov za moje navdušenje nad projektom.

Ta plezalna stena je najvišja umetna plezalna stena na svetu - v višino meri 85 m.

Zaradi vrtoglave višine potrebuješ za plezanje dva ali tri posebna izobraževanja in certifikate, ki dokazujejo, da si usposobljen za plezanje večraztežajnih smeri.

Nedvomno nepozabna izkušnja, ki pa je žal še nisem doživela. Pravzaprav nisem prepričana, da je stena trenutno odpra za plezanje. Nekaj se je govorilo o nevarnosti padajočih predmetov s stene na mimoidoče.

Težavnost je kar visoka - po 85 metrih je telo nedvomno že precej na koncu moči.

SMUČARSKA STEZA

CopenHill je najbolj znan po 450m dolgi in 60m široki smučarski stezi, ki se vije z vrha do vznožja stavbe. Cilj je bil ustvariti mini verzijo počitnic v Alpah - tukaj lahko prav tako uživaš v smuki, malici na vrhu smučišča z razgledom in zaključiš dan v “after-ski” baru in kavarnici ob vznožju proge.

V Kopenhagnu tudi pozimi ni snega, kar pa ne pomeni, da smuka ni mogoča - celotna proga je opremljena z neveplastom - zeleno plastično prevleko, ki posnema lastnosti snega in omogoča smučanje v vseh letnih časih.

Na vrh te popeljejo tri magične preproge in eni krogci.

Tisti, ki so že smučali tukaj, pravijo, da se moraš na “sneg” navaditi in ko ga enkrat osvojiš, postane smuka zelo zabavna. Nekateri pa pravijo, da je občutek podoben smučanju po ledu.

Smučarska proga je menda najbolj strma proga te vrste - dosega naklone do 45%, kar precej otežuje sidranje zemlje in drugih elementov na njeno površino. Trenutno poteka tudi malo smešen primer na sodišču - smučarska površina na nekaterih delih že odstopa in popravila so nujno potrebna. Cena le-teh pa je vrtoglava, zato se dva akterja v tem projektu ne moreta odločiti, kdo bo poravnal te stroške - kljub številnim prispevkom raznoraznih fundacij denarja še niso zbrali, na sodišču pa še odločajo, koga bo zadela ta usoda.

Zgornji del je namenjen izkušenim smučarjem, medtem ko sta srednji (na fotografiji spodaj) in spodnji del primerna tudi za začetnike in otroke.

Proga je sestavljena iz slalomskega dela, “akrobacijskega” dela in otroškega parka, tako da se najde za vsakega nekaj.

Tukaj pa še en kratek povzetek smučarskega doživetja na CopenHill-u:

HOJA IN TEK

Na vrh se lahko povzpne vsak - lahko z dvigalom, ki ponuja vpogled v notranjost zgradbe, ali pa peš. Ob straneh smučarske proge se vije 500m stopnic, s katerih lahko obiskovalci občudujejo mesto in spremljajo smučarske tekme.

Spodbudne besede na poti namigujejo na obisk restavracije na vrhu.

Tik ob progi je tudi manjši urbani park z vijugastimi stezicami, ki so ponavadi zasedene s tekači, ki pridejo po precej strmem vzponu zadihani na vrh.

“Bujni vrt” (ko ni zime) ob progi predstavlja živahni zeleni kotiček znotraj mesta, ki predstavlja dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam, hkrati pa absorbira toploto, odstranjuje škodljive delce iz zraka in uravnava odtok meteorne vode.

NA VRHU

Z vrha se ob lepem vremenu odpira razgled na celo mesto; vidi se tudi obala Švedske, otočki med Dansko in Švedsko in most, ki povezuje državi.

Ungdomsøen (The Youth Island) je umetni otok, na katerem je zdaj mladinski tabor, ki lahko nudi nastanitev 650 gostom.

Skozi dimne oblake sosednje elektrarne Amagerværket (spodaj) lahko opazuješ švedsko obalo.

Obljubljena restavracija / bar:

Pogled na center mesta - najvišji turn predstavlja parlament. Žerjavi na čisto levem koncu slike gradijo en zelo fascinanten stanovanjski kompleks, ki bo kmalu na voljo za vselitev. Imenuje se “kaktus towers”.

Šele od tukaj zgoraj vidiš, koliko industrijskih objektov se nahaja na tem delu Kopenhagna.

Urbani fitnes in piknik prostor v ozadju.

ARC (Amager Ressource Center)

To je ena največjih elektrarn za proizvodnjo energije iz odpadkov v severni Evropi. V njej lahko na leto sežgejo tudi do 560.000 ton odpadkov. Dnevno pripelje v elektrarno tudi do 350 tovornjakov, polnih smeti, ki jih zberejo od približno 680.000 prebivalcev mesta. Odpadke selekcionirajo in kasneje prestavijo v eno izmed dveh peči. Med gorenjem se ogreva voda za toplovod in para za pogon električne turbine. V letu 2019 so iz 477.000 ton odpadkov zagotovili ogrevanje za 77.000 gospodinjstev (1.160 GWh) ter oskrbeli 38.000 gospodinjstev z električno energijo (218 GWh). Kondenzacija dimnih plinov omogoča elektrarni pridobivanje tople vode in ponovno uporabo pepela, ki služi kot material za ceste.

Sežigalnica uporablja serijo naprednih filtrov, zaradi česar je ta objekt čistejši od drugih. Sistemi za čiščenje dimnih plinov poskrbijo za več kot 90% zmanjšanje emisij klorovodikove kisline, žveplove kisline in emisij dušikovega oksida.

V prvotnem planu je bilo mišljeno, da bo dimnik spuščal dimne obročke - enega na recimo vsako tono proizvedenega C02. Obroč bi bil 25m širok in 3m visok, videlo bi se ga približno 45 sekund - ponoči bi bili obroči osvetljeni s pomočjo laserjev povezanih s temperaturno občutljivim sledilnim sistemom. S temi obročki, ki bi bili od daleč vidni prebivalcem in obiskovalcem Kopenhagna, so želeli ozaveščati ljudi o ogljičnem vtisu, h kateremu prispevajo bolj ali manj, odvisno od odločitev, ki jih sprejemajo vsakodnevno.

Na žalost je bila vpeljava tega mehanizma zaustavljena, ker je bil njegov avtor obsojen na dosmrtno ječo. :(

Vseeno pa lahko vidimo prvi uspeli poskus tukaj:

ARC in CopenHill v celoti sta za Kopenhagen in Dansko zagotovo en od korakov v pravi smeri proti cilju - postati ogljično nevtralna prestolnica do leta 2025. Več o njihoven podnebnem planu si lahko prebereš tukaj.

In zaključujem z mislijo lastnika, s katero se še kako strinjam. Zame namreč ni boljšega od kombinacije plezanja, smučanja in uživanja v lepih razgledih, visoko, nad mestnim vrvežem in monotonim vsakdanom, ki ga, na CopenHill-u, pač ni.

“CopenHill is a crystal clear example of hedonistic sustainability – that a sustainable city is not only better for the environment – it is also more enjoyable for the lives of its citizens.”

— Bjarke Ingels

“Sustainability” ne pomeni le prijaznosti do okolja, pač pa jo gradijo trije stebri - ekološki, ekonomski in družbeni - če en manjka, potem o trajnosti ne moremo govoriti…

Na še veliko takih projektov!!

Upam, da sem v tebi vzbudila vsaj kanček zanimanja za tovrstne projekte - skupaj lahko ustvarimo marsikaj lepega. Ključ je v povezovanju. ;)

Lepo se imej,

Alenka <3

Inovativen CopenHill - smučanje, plezanje in predelava odpadkov